Terapija za obravnavo miofascialnih prožilnih točk (MPT) je svetovno priznana manualna tehnika, ki jo pri svojem delu vse pogosteje uporabljajo ne samo v zasebnem zdravstvu, temveč tudi v fizioterapiji v javnih zdravstvenih ustanovah (specialistične ambulante, ambulanta rehabilitacij, individualna fizioterapija, klinični oddelki ...) Tehnika izjemno hitro odpravlja bolečino v kostno-mišičnem sistemu in temelji na raziskavah, ki so dokazale obstoj miofascialnih prožilnih točk.

Miofascialna prožilna točka je mesto čezmerne vzdraženosti na mišici oziroma na mišični ovojnici in je lahko aktivna ali latentna. Aktivna miofascialna točka je na otip boleča in občutljiva, ter izzove preneseno bolečino. Na tem mestu so lahko prisotni tudi avtonomni znaki, kot so rdečica, znojenje, oteklina ... Latentna miofascialna točka je na otip prav tako boleča, ne povzroča pa prenesenih bolečin. Miofascialna točka se iz latentne spremeni v aktivno ob določenih dejavnikih tveganja, npr. ob čezmerni obremenitvi, nepravilni drži, hoji, poškodbi ...

Tehnika za obravnavo miofascialnih točk spremeni aktivne točke v latentne. Terapevt najprej določi mesto aktivnih ter latentnih prožilnih točk. Aktivne sprosti s pritiskom ali z aktivnim gibom proti uporu pacienta ali pa s kombinacijo obeh metod. Po dokončani terapiji, rednem izvajanju telesnih vaj in izogibanju dejavnikov tveganja pa se lahko popolnoma razbremenijo tudi latentne prožilne točke.

Pionirja znanstvenega raziskovanja obstoja miofascialnih prožilnih točk in miofascialne bolečine sta dr. Travell in dr. Simons, ki sta podala definicijo miofascialnih prožilnih točk in podrobno opisala dejavnike tveganja za aktivacijo MPT.

Blanka Koščak Tivadar, dipl.fiziot.

Pnf in Cyriax terapevt